Danes sem odprla tisti pokrov in medijska čorba je ogabno zasmrdela. In sem se zamislila, hm, zakaj neki. In potem sem odprla tisto škatlico, povohala, zadišalo je po novosti in jo sunkovito vsula v čorbo. Morda bo okus kaj boljši, sem si rekla. Preverila bom čez nekaj dni, vonj, okus in barva se morajo prepojiti. Takole razmišljam. Tista velika hiša na Kolodvorski, tako siva je bila danes, ko sem se po prečuti in prevideni noči peljala mimo. Poglej ga zlomka, si mislim, kaj vse bi lahko tukaj notri bilo.Pustimo vsebino, lotimo se za začetek ekstetike in funkcionalnosti.Barva je ena stvar, ki jo potrebuje. Težko se odločim, rdeča? Ne. Preagresivna. Modra? Ah, ne gre s konceptom. In vsebino. Zakaj pa ne več barv. Ena velika gromozanska mavrica bi lahko bila ta bajta.Ker to je ena blazno velika, raztegnjena stavba. Vse naokoli so hodniki, v notranjosti je pa zanimiv, premalo rabljen prostor. Morda bi v tej notranjosti bila dobra, da se (itak ima bajta – če se prav spomnim- 5 nadstropij, 2 kleti) tja postavi koncertno dvorano, kjer bi se nonstop jammalo. Odprti mikrofon bi lahko bil tam in v trenutni situaciji bi trenutni šefi tja pošiljali svoje podložne vohune, ki bi beležili in se zabavali. Zakaj pa ne? Bistvo bi bilo doseženo, zabavali bi se vendarle vsi, tudi šefi, ki bi si v svojih lušnih pisarnah ogledovali material in dokumentacijo iz ene od Cannonk (iz Jutranjega programa). Ljudstvo bi se lahko šlo Reality show, tega Pop ziher še nima (morda bo zdaj s tem začel). Pa bi jih (spet?) šicnili. Ta dvorana bi bila v preostorih studia 1. Tja bi vodili tudi skrivni prehodi, speljani pod cesto, tam kjer zdaj poteka skrivni prehod med televizijo in radiom. In ti prehodi bi bili tudi v stilu (vmes bi bila postajališča, kadilske komore, rdeče sobe, jakuzziji, kakšna savna, wcji in kopalnice, minibari, performansi, alkomatih…) z urejeno progo za kolesarje, invalide, gozdne palčke in vile. Hišni orkester že imajo, le še mikrofone bi odprli za vse. Ljudje bi po jutranji prvi kavi in wc-ju odšli tja, povedali, da njihov sodelavec danes res zaudarja in oblečen je preveč nekonvencionalno in tudi njegovi lasje so danes res mastni. Plus tega je enkrat med telefonskim pogovorom izjavil: “Pizda materna, poln kurac mam tega”, kar bi v publiki (ki lahko sedi v vrečastih, udobnih sedežih mavričnih barv z domačo skodelo kakava v naročju) poželo bučen aplavz in bis. Ta prostor bi bil, na kratko povedalo, sila uporaben in estetsko dovršen.Nadstropje niže, v kleti, tam je pa energija popolnoma drugačna. Zdaj je tam sivo, dolgočasno in zadeto vzdušje. Vsi ti serjejo po glavi, klima ropota in gniloba iz 5. štuka resno zaudarja. Plesen sicer prepleskajo, a duha so uničili. Alkoholni hlapi so nalezljivi in tisti nizkofrekvenči zvoki utesnjujajoči.Tam vidim spa center. Lepo urejen, lesen in dišeč, z bazeni, savnami, chill out sobicami, lahko je tam tudi 7 majhnih sob, namenjenih legalni prostituciji. Tako bi računalniki tam zgoraj, v uredništvih, ne crkovali dnevno od virusov. Osiveli moški bi se iz zgornjih nadstropij zgolj prepeljali tja dol in diskretno opravili.Vsekakor bazen. In bar. Plesišče in velikanski in bogat fundus, v katerem si lahko pred žurom izposodijo kostume. Za vsakega nekaj bi se našlo. Maskirnice, garderoba, fundusa in še kaj naj ostane. Tam naj se tudi postreže človeku, vsakemu od televizijskih ljudi, predvsem tisti najbolj pod stresom naj se tam zastonj kulirajo. Mladi in idej polni novinarji, tam naj jim bo dana možnost, da negujejo svoj ego in ga brzdajo. Naj se tam krešejo ideje, tam naj zadiši po mladosti, med mlado in staro. Retardiranci bi bili s posebnim testom seveda ostranjeni po hitrem postopku. Na prijazen, a urgenten način. Gnilobo je itak treba že v štartu odstraniti. No, vsakega nadstropja posebej se mi ne da analizirati. Je pa v tej vizualizaciji še ena pomembna točka (bajdevej, restavracija na vrhu hiše lahko ostane, tam naj delijo hrano brezdomcem). Produkcijska baza. Tudi tukaj naj bo ambient barvit, naj bo udoben. Naj teče komunikacija, naj vrši. Naj bo kuhinja, naj bo kopalnica, naj bodo postelje, gromozanske in v njih dogajanje, naj bodo palme in kokosi, naj bodo ljudje. Naj bo gibanje. Scene, luči, zvok, vse je usklajeno. Odprla bi jo, to hišo. Kruha in iger bi dala ljudem. Naj se zabavajo, preveč so depresivni. Naj bo v sredini zabavišče za ljudstvo, za vseh tistih nekaj tisoč ljudi (na papirju). In ja, kar naj ostanejo zaprti tam noter, kot so sedaj. Ja, varnostnik naj bo Marjan, naj mu postavijo eno bazo, na kateri bo kao stražil vhod. Ker on vse ve in vse mu je jasno. On ve, kdaj kdo pride, s kom pride, kdaj gre, kakšen je, ko gre. Njemu je vse jasno.To je prvi korak k popolni preobrazbi. 2020?
(5.12.2007, 23:04)
No comments:
Post a Comment